Uredniki odpremo stran verbaseniorum za urejanje v aplikaciji sites.google.com. V glavi programa so osnovni ukazi, ki omogočajo preklic zadnje spremembe ali njen ponovni priklic, prikaz strani na različnih zaslonih, različne nastavitve in objavljanje sprememb.
Vidimo tudi, kdo trenutno ureja strani, kot npr. na sliki, kjer je desno viden krogec s simbolom urednika (V), levo od menija pa so krogci s slikami ali simboli, ki prikazujejo druge urednike, ki trenutno urejajo strani. V kolikor kdo ureja vsebine na isti strani, se bo prikazala tudi obroba elementa, ki ga ureja, v barvi njenega ali njegovega krogca. V primerih, ko več urednikov hkrati ureja strani, se je smiselno dogovoriti kdo od urednikov bo kliknil Objavi / Publish, da ne bi povzročili objav nedokončanih vnosov.
Glava / header na vseh straneh vsebuje meni z vsemi vidnimi stranmi in podstranmi. Razlikuje se le po naslovnem besedilu, za posamezno stran pa lahko spremenimo tudi sliko ozadja. V glavo strani urednikom vsebin ni treba posegati.
Osrednji del strani sestavljajo bloki. Blok zajema celotno širino strani, njegova višina pa je odvisna od vsebine. Bloki se ustvarijo samodejno, ko vstavimo na stran katerikoli element, npr. besedilo / text box. Brez vsebine blok ne obstaja in bo izginil, če zbrišemo vse elemente v njem, vsebuje pa lahko poljubno število elementov. Blok izberemo tako, da z miško kliknemo kjerkoli na robu bloka, torej levo ali desno od vsebine. Da smo blok izbrali, se pokaže z modro obrobo bloka, kot je vidno na spodnji sliki. Modra obroba prikaže izbiro katerega koli dela ali elementa strani, ob izbiri pa se prikaže tudi meni z ukazi, ki se nanašajo na izbiro. Posamezen blok lahko
Prestavljamo znotraj strani, kar storimo tako, da blok z miško "primemo" in premaknemo nad ali pod sosednje bloke. Primemo ga tako, da z miško držimo levi gumb na mestu prijemala - znaka iz pikic v sredini levega dela bloka. Prijemalo se prikaže, ko je kazalec miške kjerkoli nad blokom.
Kopiramo na drugo stran ali drugo mesto na isti strani (drug način premikanja) z metodo izreži - prilepi.
Nastavimo barvne stile s klikom na ikono barvne palete v meniju levo ob bloku
Podvojimo blok. Kopija se ustvari tik pod označenim blokom.
Izbrišemo blok z vsemi elementi.
Noga / footer je poseben del strani, ki se, podobno kot glava, ponavlja na vseh straneh. Za razliko od glave, kjer sta slika ozadja in naslov strani unikatna za vsako stran, v nogi ni unikatnih elementov. Vse, kar spremenimo v nogi na eni strani, se bo prikazalo na vseh straneh. V nogo strani urednikom vsebin ni treba posegati.
Elemente bloka vstavljamo iz menija Vstavi / Insert. Najpogostejši tipi elementov so na voljo na vrhu menija, vsi ostali pa so navedeni v seznamu v nadaljevanju. Takoj pod najpogostejšimi tipi elementov so na voljo vnaprej pripravljene oblike blokov, ki vsebujejo več različnih vsebinskih elementov, v glavnem slike in besedila. Teh ne bomo uporabljali, ker obstaja enostavnejši način za npr. podvajanje oblike novic ali drugih blokov, ki so v uporabi na naših straneh.
Nov element se ustvari, ko kliknemo na tip elementa, ki ga želimo vstaviti na stran. Z novim elementom se vedno ustvari tudi nov blok in sicer pod trenutno aktivnim blokom, če noben blok ni aktiven (modro obrobljen blok ali kateri od elementov v njem) pa na koncu vidnega dela strani. Novi blok lahko premikamo nad ali pod obstoječe bloke, kot smo opisali v poglavju o blokih.
Pogosto želimo novo ustvarjeni element vključiti v drug blok. To storimo tako, da element primemo in ga prestavimo v drug blok. Novi blok bo pri tem izginil (razen če bi bil v njem drug elementa, vendar bo pri novo ustvarjenem elementu ta tudi edini v novo ustvarjenem bloku). Pri tem smo pozorni na modri rob, saj nam ta najprej pokaže, kateri blok ali element na strani je pod kazalcem miške (pravimo, da je v fokusu). Na spodnji sliki je v fokusu skupek dveh besedilnih elementov, lahko bi mu rekli podblok, ki ima tudi svoje prijemalo. S tem je omogočeno, da celoten skupek, v katerem sta v danem primeru dva besedilna elementa, prestavljamo.
Ko kjerkoli znotraj modrega roba kliknemo pa postane aktiven element, nad katerim je kazalec. Razen modrega roba se prikaže tudi prijemalo elementa, kot je razvidno iz spodnje slike, na kateri je aktivni element besedilo. Nad aktivnim elementom se prikaže tudi ustrezen meni, ki je odvisen od tipa elementa in ga bomo obravnavali v nadaljevanju pri vsakem tipu posebej.
Zelo pomembna pa je še ena, debelejša modra črta, ki se prikaže, ko element primemo in ga, ne da bi izpustili miškin levi gumb, premikamo znotraj bloka, v katerem so že drugi elementi. Med premikanjem, se bo debela modra črta prikazovala na mestih, kjer bi se element umestil in bo vedno poravnana z enim od obstoječih elementov, zgoraj spodaj, levo ali desno. Na spodnji sliki smo prijeli element z datumom (datum je v tem primeru samostojen element in ni v besedilu z opisom dogodka) in ga premaknili nad sliko, kjer bi se umestil, ko bi ga "spustili" (odmaknili prst z gumba na miški).
Na gornjih slikah lahko opazimo majhne, a pomembne razlike. Čeprav gre za isti pogled, je na vsaki sliki fokus drugje, na prvi je v fokusu blok, na drugi skupek elementov, na tretji en sam element in na četrti lega elementa pri premikanju. Zato je zelo pomembno, da smo pri urejanju strani pozorni na modre okvirje in črte, saj je od njih odvisna reakcija aplikacije na naša dejanja. Pravimo, da je uporabniški vmesnik kontekstno občutljiv. Če smo občutljivi (pozorni) tudi sami, bo delo v takšnem uporabniškem vmesniku precej učinkovitejše, kot v primeru klasičnih vmesnikov z množico menijev in ukazov.
Besedilo / Text box je ključni element spletne strani. Ko ga ustvarimo, se pojavi v novem bloku, nato pa ga premaknemo na želeno mesto. Višina elementa bo odvisna od besedila, širino pa lahko določamo s premikanjem oznake v obliki krogca na levem in desnem robu modrega okvirja elementa. Širine elementa ne moremo spreminjati poljubno, temveč se bo nastavila na najbližjo vertikalo v rastru, ki se prikaže, ko primemo in premaknemo eno od kroglic. Največja širina elementa je 12 pasov rastra, najmanjša en pas. Med pasovi so enakomerni razmaki, ki zagotavljajo skladnost oblike in onemogočajo, da bi se dva elementa povsem stikala.
Tak način določanja širin elementov v bloku ima tako dobre kot slabe lastnosti. Dobra je, da zagotavlja boljšo oblikovno skladnost, slaba pa, da bodo v vsaki vertikali istega bloka vsi elementi enako široki. V primeru besedila, ki ga pravkar berete, bi ta vsebinsko sodil v prejšnji blok z naslovom Besedilo, vendar bi lahko imel le širino enega od obstoječih elementov. Ker smo želeli, da zaseda širino celotnega bloka, smo ga morali pustiti v lastnem bloku. Vendar je širina med bloki večja kot med elementi v bloku, zato je med zgodnjim in spodnjim besedilom istega odstavka razmak večji, kot bi si želeli.
Ko kliknemo na element z besedilom, se prikaže meni z možnostmi oblikovnih lastnosti besedila. Klik na posamezne ukaze ponudi dodatne možnosti, izvrši spremembo lastnosti ali razširi meni z dodatnimi možnostmi oblikovanja, kot prikazuje spodnja slika. Prvi ukaz ponudi sloge pisave. Privzet je slog običajne pisave, na voljo pa so še slogi Naslov, Poglavje, Podpoglavje ter drobna pisava. Omejitev slogov je namerna, saj se tako ohranja oblikovna skladnost. Označenemu besedilu lahko pisavo tudi spremenimo, vendar zaradi skladnosti oblikovanja to ni priporočljivo in je bolje, če ohranimo tipe in velikosti pisav, ki so prednastavljene za sloge.
Sledijo štirje ukazi za poudarjanje označenega besedila, peti pa je namenjen za vstavljanje povezave na poljubno spletno stran, pri čemer se v naboru prikažejo imena vseh strani spletnega mesta, ki ga urejamo. Nadaljnji trije ukazi omogočajo določanje poravnave besedila, številčenje in označevanje s simbolom. Sledita kopiranje in brisanje elementa ter tri pike, ki razširijo meni z dodatnimi ukazi za oblikovanje.
Posebej velja poudariti zadnji ukaz T, ki iz označenega dela besedila izbriše oblikovanje. Uporabimo ga , kadar smo npr. vstavili (copy - paste) besedilo iz drugega programa in se je obenem preneslo tudi oblikovanje (pisava, razmaki itd.). Prenešeno oblikovanje poruši skladnost pisav spletne strani in ga zato zbrišemo z uporabo T. Druga možnost, ki ima enak učinek, je brezformatno vstavljanje. V okolju Windows je v ta namen na voljo kombinacija tipk Ctrl - Shift - V, ki jo uporabimo na izbranem mestu potem ko smo iz izvornega programa kopirali želeno besedilo.
Na posamezni strani želimo pogosto objaviti več blokov z besedili in slikami ali drugimi vrstami elementov. Ker pa želimo obenem ohraniti preglednost, posamezni bloki naj ne bi bili predolgi. Ko je potrebno vnesti daljše besedilo, zato uporabimo element vrste Zložljiva skupina / Collapsible group. Vsak tak element sestavljata dva dela pri čemer je zgornji viden, spodnji pa se prikaže šele, ko kliknemo puščico desno od zgornjega elementa. Prednastavljeni slog pisave v zgornjem elementu je Poglavje / Heading, v sponjem pa Običajno besedilo / Normal text.
Običajno bomo zgornji element uporabili za več kot le naslov, zato bomo slog ustrezno prilagodili. Zgornjemu ali spodnjemu elementu lahko dodamo še druge elemente, npr. slike, kot je to primer spominskega zapisa Univerza pod nadzorom.
Skupino lahko tudi razstavimo na sestavne elemente tako, da izklopimo stikalo Zložljivo / Collapsible, ki je na voljo v meniju skupine. Lahko pa dve skupini elementov v istem bloku sestavimo v zložljivi blok tako, da označimo oba dela in uporabimo isto stikalo za združitev v zložljivo skupino.
Ko kliknemo na Slike / Images v meniju elementov, se najprej prikaže izbira dveh možnosti: Naloži / Upload in Izberi / Select. Naloži odpre okno s prikazom datotek na lokalnem računalniku, ukaz Izberi pa nam da na izbiro naslednje vire, od koder bomo navezali sliko na našo spletno stran:
Google Drive odpre okno s slikami na našem gDrive oblaku. Izbrana slika se prenese na spletno stran v nov blok. Uredniki lahko dostopamo tudi do slik, ki so naložene na gDrive verbaseniorum@gmail.com, kamor praviloma shranjujemo pomembnejše slike. Izberemo Deljeno z menoj / Shared with me in prikažejo se mape in slike, ki so deljene z nami. Izberemo mapo Verbaseniorum dokumenti in prikažejo se mape na spodnji sliki. Z dvoklikom odpremo želeno mapo, nato pa s klikom izberemo eno ali več slik. Več jih izberemo tako, da ob kliku na sliko držimo gumb Ctrl.
Link izberemo, če želimo vstaviti sliko iz poljubnega vira na spletu. Ta način bomo uporabili le v primerih, ko smo prepričani, da bo izvorna slika na spletu ostala, saj bo v nasprotnem primeru slika izginila tudi z naše spletne strani.
Google Images odpre iskalno okno, kamor vpišemo vrsto slik, ki jih želimo najti, npr. profesor. Izberemo in vstavimo želeno sliko.
Photos odpre slike, ki jih imamo v svojem oblaku google Photos.
Meni elementa slika vsebuje naslednje ukaze:
Obreži / Crop - obrezovanje je v primeru gSlides nekoliko drugačno, kot smo ga vajeni npr. v Wordu, saj je povezano s povečevanjem in premikanjem izreza slike znotraj njenega okvirja. Najbolje se je nekoliko poigrati z različnimi možnostmi.
Prekliči obrez - slika se prikaže v celoti
Vstavi povezavo - podobno, kot del besedila, lahko tudi sliko povežemo s poljubnim spletnim naslovom. Klik na sliko bo odprl povezavo.
Podvoji element - celoten element se pojavi kot kopija v novem bloku
Izbriši element
Zamenjaj sliko / Replace image - odpre se okno za nalaganje ali vstavljanje slike, pri čemer se okvir ohrani. Če ima nova slika drugačna razmerja stranic, bo prikazana obrezana.
Nadomestno besedilo / Alt text - vnešeno besedilo se bo prikazalo, kadar slike ni mogoče prikazati, npr. če gre za sliko s spleta, ki je umaknjena.
Dodaj podnapis / Add caption - pod sliko bo vstavljen besedilni element.
Izbira elementa Drive odpre okno s prikazom vsebin na osebnem google Drive. Uredniki imamo dostop tudi do deljene gDrive mape Verbaseniorum dokumenti, ki jo poiščemo v seznamu in z dvoklikom odpremo. Prikažejo se vsi tipi datotek, ki jih je mogoče vstaviti na spletno stran, vključno z mapo. V izbranem okvirju elementa se bo izbrani dokument prikazal in ga bo mogoče listati oz. upravljati z njim glede na tip dokumenta. V primeru vključitve mape, se bo tako na spletni strani prikazal seznam datotek v mapi, kot je to primer z zapisniki na strani https://www.verbaseniorum.si/o-centru/dokumenti.
Datoteke iz gDrive lahko vključimo še na drug način. V nadaljevanju menija so na razpolago elementi, ki prikazujejo le posamezne tipe datotek, med njimi pa so tudi takšne, ki so shranjene v gDrive: Dokumenti / Docs, Prosojnice / Slikes, Preglednice / Sheets, Obrazci / Forms in Grafikoni / Charts.
Razen teh lahko vstavimo tudi druge tipe vsebin, ki so shranjene v googlovih aplikacijah: YouTube, Koledar in Zemljevid.
Dodajanje datotek v gDrive Verbaseniorum je smiselno, ko gre za pomembne datoteke, še posebej takšne, ki jih želimo večkrat uporabiti. Zaradi večje preglednosti so razporejene v mape, pri čemer se bo prikazana struktura zagotovo še spreminjala:
Pogovori in posveti
Predavanja
Slike s podmapami
Delovne skupine
Dosežki članstva
Zapisniki
Nekatere mape imajo tudi podmape, npr. Slike.
Dodajanje datotek izvedemo v programu google Drive, kjer, podobno kot pri vstavljanju na spletno stran, izberemo Deljene mape / Shared with me (https://drive.google.com/drive/shared-with-me). Izberemo ustrezno mapo in datoteko iz svojega računalnika premaknemo vanjo, ali pa v meniju Drive kliknemo na ikono za dodajanje +.
Goole Koledar je lahko zelo koristen, če seveda uporabljamo koledarje v digitalni obliki. Google uporabnik verbaseniorum ima, tako kot vsi google uporabniki, tudi svoj koledar. Uredniki lahko v svojem google koledarju https://calendar.google.com/ vidijo tudi koledar Verbaseniorum in v njem vse dogodke, ki jih vnašamo uredniki. Če ga še ne vidite, ga v seznamu odkljukajte.
Koledar dogodkov pa lahko vidijo tudi vsi obiskovalci spletnih strani verbaseniorum na strani https://www.verbaseniorum.si/o-centru/koledar-dogodkov. Hiter dostop je mogoč tudi s klikom na ikono koledarja, ki je na prvi strani zraven naslova Dogodki in novice. Koledar z vsemi vnešenimi dogodki je prikazan v obliki seznama. Prikaz dogodkov lahko tudi spreminjamo, vendar jih ni veliko in bo tedenski ali mesečni prikaz precej prazen.
Kako zanimiv bo koledar, je seveda v največji meri odvisno od urednikov. Dogodke vnašamo neodvisno od spletnih strani v spletni aplikaciji https://calendar.google.com/ ali na katerikoli aplikaciji, ki omogoča vključevanje googlovih koledarjev, npr. na telefonu.
Na večini strani Verbaseniorum se struktura posameznih blokov zaradi večje preglednosti ponavlja. Pri vnašanju se je zato najlažje zgledovati po obstoječih blokih, še preprosteje pa je kopirati enega od blokov in nato le še spremeniti vsebino. V nadaljevanju nato navajamo še nekaj napotkov za skladnejše oblikovanje besedil.
Najpogosteje vnašamo in oblikujemo nove dogodke in novice. Na strani se jih nabere precej, zato je preglednost toliko pomembnejša. Vsak blok na tej strani naj bi vseboval primerno sliko, datum vnosa in besedilo.
Večina slik zaseda širino štirih pasov rastra, preostalih osem pa namenimo besedilu. Pri zelo širokih slikah je najbolje uporabiti celotno širino bloka, imamo pa tudi nekaj primerov, ko je širina slike šest pasov. Obrezovanje slike / Crop nam omogoča veliko prožnosti pri oblikovanju s spreminjanjem izreza, višine in širine dela vnešene slike, tako da je mogoče prav vsako sliko ustrezno umestiti v eno od navedenih širin, torej 4, 6 ali 12. Pod sliko lahko dodamo podnapis / caption (v meniju slikovnega elementa), ki ga lahko tudi skrijemo, kar storimo z aktiviranjem zložljive skupine.
Datum vnosa je tako za obiskovalce, kot za urednike, koristna informacija. Datum bi lahko vnesli tudi v element z besedilom, pri čemer bi vrstico z datumom postavili na desni rob (izbira desne poravnave besedila v meniju). Vendar ima datum kot samostojen element določene prednosti. Pogosto je namreč besedilo daljše kot slika in je bolje, če datum postavimo nad sliko, kot je to primer novice o poročilu EUROFUND.
Besedilo vnesemo v samostojen element, ki ga prestavimo v blok zraven slike (ali obratno, odvisno kje začnemo), nadenj ali pa nad sliko pa dodamo element z datumom. Posebej bodimo pozorni, kadar kopiramo besedilo. Najbolje, če kopiramo brezformatno (Shift-Ctrl-V) ali po kopiranju izbrišemo formatiranje, kot je opisano v poglavju Elemento bloka, Besedilo.
Za prvo vrstico besedila, naslov prispevka, izberemo slog Podnaslov / Subheading, s čimer zagotovimo oblikovno skladnost blokov, obenem pa s tem vsaka novica dobi svoj enolični URL (uniform resource locator) naslov.
Nekatere dokumente enostavno "dodamo" na spletno stran tako, da jih prenesemo v ustrezno mapo v gDrive verbaseniorum. Zapisniki IO bodo na primer takoj vidni v seznamu na spletni strani https://www.verbaseniorum.si/o-centru/dokumenti, saj je mapa z zapisniki vstavljena na spletno stran kot google Drive element.
Priročnik za uporabo https://support.google.com/a/users/answer/9310491?hl=en
Video vadnice: