Zgodovina Centra

Zgodovina nastajanja in ustanovitve Centra za zaslužne profesorje in upokojene visokošolske učitelje Univerze v Mariboru

zaslužni profesor dr. Peter Glavič

zaslužni profesor ddr. Matjaž Mulej

izr. prof. dr. Lučka Lorber

zaslužni profesor dr. Danijel Rebolj

Univerza v Mariboru se je v svojem poslanstvu zavezala, da bo v skrbi za človeka in trajnostni razvoj bogatila zakladnico znanja, dvigovala raven zavedanja, krepila humanistične vrednote, kulturo dialoga, kakovost dela in bivanja ter globalno pravičnost. Prof. dr. Danijel Rebolj, rektor Univerze v Mariboru (2011–2015), je področje razvoj kakovosti univerze opredelil kot prioritetno s konkretnim programom, kako postati »Out of the Box« univerza (Rebolj idr., 2013). V letu 2011 je univerza začela nadgrajevati in graditi notranji sistem spremljanja in zagotavljanja kakovosti z modelom trajnostne in družbeno odgovorne univerze – inovacijskim ekosistemom, v katerem bodo zaposleni in študenti z radostjo ustvarjali (Lorber, 2011). Pri preoblikovanju univerze v trajnostno družbeno odgovorno institucijo naj bi upoštevali vse štiri dimenzije trajnostnega razvoja (okoljsko, gospodarsko, družbeno in etično), vseh sedem načel in sedem vsebin iz standarda ISO 26000 (upravljanje organizacij, človekove pravice, delovna razmerja, naravno okolje, vprašanja odjemalcev/uporabnikov, pošteno poslovanje, vključevanje v družbeno skupnost in njen razvoj) ter oba vse povezujoča pojma iz ISO 26000, ki sta soodvisnost in celovit pristop (Glavič idr., 2012).

Univerza v Mariboru je ustanovila komisijo za ocenjevanje kakovosti univerze, skupine za samoevalvacijo na članicah, center za razvoj kakovosti, svet in komisijo za trajnostno in družbeno odgovorno univerzo (TDOU). Pripravila je dopolnitev statuta univerze, ki opredeljuje Univerzo v Mariboru kot trajnostno in družbeno odgovorno institucijo, oblikovala je izhodišča za pripravo strategije internacionalizacije. Organi Univerze v Mariboru so potrdili strategijo in politiko TDOU, ki sta jo oblikovala zasl. prof. ddr. Matjaž Mulej in zasl. prof. dr. Peter Glavič. Prav tako je bil potrjen načrt aktivnosti TDOU do leta 2020 in opredeljeni cilji TDOU za pripravo programa dela na Univerzi v Mariboru za leto 2013. V tem obdobju so bile uvedene institucionalne strukturne spremembe, ki jih je z rektorjevim pooblastilom usklajevala izr. prof. dr. Lučka Lorber, prorektorica za razvoj kakovosti. Vzpostavljen je bil notranji sistem kakovosti UM, ki bi naj zagotavljal trajnostni in družbeno odgovoren razvoj ter omogočal interne evalvacije kakovosti članic UM (2011–2018).

Izr. prof. dr. Lučka Lorber je svoje delo prorektorice za razvoj kakovosti nadaljevala tudi v mandatu rektorja prof. dr. Igorja Tičarja s poudarkom na sodelovanju univerze z lokalnimi skupnostmi in gospodarstvom (Lorber, 2017). Ves čas (2011–2018) je zagovarjala stališče, da bo v prihodnje ključna strateška vloga univerz, da so inovativne, trajnostne in družbeno odgovorne institucije. Svoje delo na področju kakovosti in TDOU je kot prorektorica zaključila leta 2018 pri rektorju prof. dr. Zdravku Kačiču.

Svoje poslanstvo naj bi univerze udejanjale z razvojnim programom, ki bi naj vključeval tudi načela starosti prijaznih univerz. Pri razvoju študijskih programov naj bi bila upoštevana interdisciplinarnost, aktualnost in mednarodna povezljivost. Pri doseganju učnih kompetenc bo potrebno upoštevati družbene potrebe, ne samo za trg zaposlovanja, temveč za dvig kulture kakovosti človekovega življenja. Programi bi naj temeljili na rezultatih inovativnega raziskovalnega dela, ki služijo potrebam in za dobrobit človeka'' (Lorber, 2024). Na osnovi njene pobude je rektor podprl iniciativo in predlagal Senatu UM sprejem Akta  o ustanovitvi in delovanju Centra za zaslužne profesorje in upokojene visokošolske učitelje Univerze v Mariboru.

Akt je bil pripravljen na osnovi sestankov zaslužnih profesorjev in vodstva UM 19. 12. 2018 in 18. 2. 2019 ter mednarodne delavnice s področja aktivnega staranja in srebrne ekonomije 10. 4. 2019; ugledne strokovnjake s področja problematike starajoče se družbe je na delavnico pripeljal zasl. prof. dr. Jože Gričar. Z ustanovitvijo Centra so želeli odpraviti medgeneracijsko vrzel, v okolje pa prenesti sporočilo,  da je UM starosti in staranju prijazna univerza – prva te vrste v Sloveniji. Za vzor so jim bile napredne univerze v ZDA in Evropi, Svetovno omrežje starosti prijaznih univerz (AFU GN) s sedežem v Dublinu in Evropska zveza zaslužnih profesorjev (EAPE).

Sprejeti Akt je predvidel, da Center:

• promovira in spodbuja interese članov Centra ter spodbuja družbene in intelektualne povezave med njimi;

• organizira strokovna posvetovanja in obravnava poročila o udeležbi na strokovnih posvetovanjih;

• pripravlja predloge raziskovalnih projektov na domače in mednarodne razpise s področij, ki sodijo v okvir delovanja Centra, in na katerih je predvideno sodelovanje treh ali več članov Centra;

• sodeluje z organizacijami in enotami istih ali sorodnih področij v okviru univerze in zunaj nje;

• izvaja programe vseživljenjskega učenja.

Konstitutivna seja Centra je bila sklicana 13. novembra 2019. Rektor UM, prof. dr. Zdravko Kačič je predstavil aktivnosti, ki so vodile k nastanku Centra. Prorektorica UM prof. dr. Janja Hojnik se je zahvalila izr. prof. dr. Lučki Lorber in zasl. prof. dr. Jožetu Gričarju za njun prispevek k nastanku Centra. Upoštevana je bila tudi iniciativa, da naj novoustanovljeni Center povezuje ne samo zaslužne profesorje, temveč vse upokojene visokošolske učitelje Univerze v Mariboru. Za prvega vodjo Centra je bil izvoljen zasl. prof. dr. Peter Glavič (2019–2024) (Glavič, 2023). Njegovo vlogo vodje Centra je nato prevzel zasl. prof. dr. Šime Ivanjko (2024-). Začelo se je prostovoljno vključevanje upokojenih profesorjev UM v Center, ki je že po letu dni imel 37 članov; leta 2025 Center šteje že 62 članov – med njimi so tudi ugledni, mednarodno uveljavljeni zunanji člani iz Univerze v Ljubljane.

Na prvi seji Centra 4. februarja 2020 je bil sprejet program dela in imenovan osemčlanski začasni odbor. Začel je pripravljati pravila delovanja, ki jih je rektor UM sprejel 2. februarja 2021. Imenovan je bil 5-članski izvršni odbor, ki se je sestajal mesečno. Skupščine članov Centra potekajo štirikrat letno.

Postopno je bilo organiziranih šest delovnih skupin

1. E-učenje in e-izobraževanje, vodja zasl. prof. dr. Jože Gričar in izr. prof. dr. Lučka Lorber,

2. Zdravstvo, vodja zasl. prof. dr. Zmago Turk,

3. Kultura in humanistika, vodja izr. prof. dr. Marjeta Ciglenečki,

4. Inovativni trajnostni in družbeno odgovorni razvoj, vodji zasl. prof. dr. Peter Glavič in zasl. prof. ddr. Matjaž Mulej,

5. Varstvo okolja, vodja je  bil najprej red. prof. dr. Ludvik Trauner in  nato dr. Darja Piciga,

6. Dostopnost do univerzitetne informacijske tehnologije za upokojene visokošolske učitelje, vodja zasl. prof. dr. Jože Gričar.

Center dobro sodeluje s članicami UM. V preteklih letih so bili na vseh članicah UM imenovani koordinatorji za delo s Centrom. Vodstvo centra se je sestalo z vodstvi fakultet in obravnavalo predloge sodelovanja. Organizirali smo vrsto predavanj, tudi v sodelovanju z Društvom visokošolskih profesorjev UM. Sodelujemo z IRDO (Inštitutom za razvoj družbene odgovornosti) pri organizaciji mednarodnih konferenc, z Zrelo Univerzo Filozofske fakultete UM in z Modro fakulteto Univerze v Ljubljani. Dobre so tudi povezave s študenti (predavanja, medgeneracijsko sodelovanje) in prorektorico študentko.

UM je bila že 1. maja 2020 sprejeta v Svetovno mrežo starosti prijaznih univerz in se s tem obvezala k spoštovanju desetih načel starosti prijazne univerze.

1. Spodbujati sodelovanje starejših odraslih v vseh temeljnih dejavnostih univerze, vključno z izobraževalnimi in raziskovalnimi programi;

2. Spodbujati osebni in karierni razvoj v drugi polovici življenja in podpirati tiste, ki želijo narediti „drugo kariero“;

3. Prepoznati vrsto izobraževalnih potreb starejših odraslih: od tistih, ki so predčasno opustili šolanje, do tistih, ki želijo pridobiti magisterij ali doktorat;

4. spodbujati medgeneracijsko učenje, da se olajša  vzajemna izmenjava strokovnega znanja in izkušenj med študenti vseh starosti;

5. razširiti dostop do spletnih izobraževalnih možnosti za starejše odrasle, da se zagotovi raznolikost načinov sodelovanja;

6. zagotoviti, da bodo raziskovalni programi univerze upoštevali potrebe starajoče se družbe in spodbujali javno spoznanje o tem, kako lahko visokošolsko izobraževanje bolje odgovori na različne interese in potrebe starejših odraslih;

7. povečati razumevanje študentov o koristih dolgoživosti ter vse večje kompleksnosti in bogastva, ki ga staranje prinaša v našo družbo;

8. izboljšati dostop starejših do univerzitetnih programov o zdravju in dobrem počutju ter umetnostnih in kulturnih dejavnosti na univerzi;

9. zagotoviti aktivno sodelovanje z upokojenci univerze;

10. zagotoviti reden dialog z organizacijami, ki zastopajo interese starajočega se prebivalstva.

Center sodeluje z vsemi slovenskimi univerzami pri uveljavljanju starosti prijaznih načel univerzitetnega delovanja in je aktiven tudi v širši regiji (Sveučilište na Reki).  

Namesto zaključka:

Univerze se na potrebe svojega okolja in intenzivne spremembe, ki nastajajo z dolgoživostjo odzivajo z inovativnim znanjem, ki je potrebno za napredek in trajnostni razvoj družbe že med študijem in z vseživljenjskim učenjem, ki se bo razvijalo v bodoče. Trajnostni razvoj se lahko uresničuje z medgeneracijskim sodelovanjem. Univerza v Mariboru je z ustanovitvijo Centra za zaslužne profesorje in upokojene visokošolske učitelje leta 2019 in njegovo vključitvijo v globalno mrežo starosti prijaznih univerz leta 2020, pristopila k uresničevanju smernic in načel starosti prijazne univerze. »Zavedajoč se pomembnosti krepitve dobrih medsebojnih odnosov, kulture dialoga in medgeneracijske povezanosti smo želeli odpraviti določeno medgeneracijsko vrzel ter se pridružiti tistim v svetu, ki »orjejo ledino na tem področju« (Kačič, 2023).

VIRI:

GLAVIČ, P., KOVAČIČ LUKMAN, R., MULEJ, M., VOVK, A., BAVEC, M., VUK, D., KANTE, B., REBOLJ, D. (2012). Trajnostna in družbeno odgovorna Univerza v Mariboru. V: HRAST, A. (ur.), MULEJ, M. (ur.), KOJC, S. (ur.).  Inoviranje kulture za več družbene odgovornosti - kot pot iz socio-kulturne krize : zbornik prispevkov. Maribor: Inštitut za razvoj družbene odgovornosti (IRDO), 2012. Str. 1-12. www.irdo.si/skupni-cd/cdji/cd-irdo-2012/referati/plenarna-1-dan-rebolj.pdf.

GLAVIČ, P. (2023): Nagovor vodje Centra. V: LORBER, L. (ur.), GLAVIČ, P. (ur.). Center za zaslužne profesorje in upokojene visokošolske učitelje Univerze v Mariboru: 2019–2023. 1. izd. Maribor: Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba, 2023.

https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UQCYP8ZO.

KAČIČ, Z. (2023): Predgovor rektorja. V: LORBER, Lučka (ur.), GLAVIČ, Peter (ur.). Center za zaslužne profesorje in upokojene visokošolske učitelje Univerze v Mariboru: 2019–2023. 1. izd. Maribor: Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba, 2023.

https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UQCYP8ZO.

LORBER, L. (2011). Trajnostna Univerza. Revija za geografijo. [Tiskana izd.]. 2011, 6, [št.] 2, str. 29-39, ilustr. ISSN 1854-665X https://ff.um.si/wp-content/uploads/062-05_lorber.pdf.

LORBER, L. (2017). Universities, knowledge networks and local environment for innovation-based regional development: case study of the University of Maribor. Geografický časopis. 2017, vol. 69, no. 4, str. 361–383. https://www.sav.sk/journals/uploads/12211048Lorber.pdf.

LORBER, L. (2024).  Digitalno učenje in izobraževanje – prednost starosti prijaznih univerz v družbeno odgovorni družbi. V: MULEJ, Matjaž (ur.), et al. Inovativna trajnostna družbeno odgovorna družba. 3. knjiga, Skrb za starejše. Ljubljana: IRDO – Inštitut za razvoj družbene odgovornosti, 2024. Str. 67–84. https://www.irdo.si/wp-content/uploads/2024/07/3.-knjiga-Inovativna-trajnostna-druzbeno-odgovorna-druzba.pdf

REBOLJ, D., LORBER, L., RADMILOVIČ, H., SLATINEK, I. (2013). Trajnostna in družbeno odgovorna Univerza v Mariboru : konkretni program, kako postati "out of the box" univerza. V: HRAST, A. (ur.), MULEJ, M. (ur.), KOJC, S. (ur.).  Izobraževanje in komuniciranje za več družbene odgovornosti: zbornik prispevkov. 8. IRDO mednarodna konferenca Družbena odgovornost in izzivi časa 2013, Maribor, 7.–9. marec 2013. http://www.irdo.si/skupni-cd/cdji/cd-irdo-2013/referati/plenarna-1-dan-rebolj-lorber-radmilovic-slatinek.pdf.