Nagrade in priznanja

Na platna je z vehementnimi potezami slikala zgodbe iz bujnega domačega vrta, mučne in mračne intimne podobe, a je v valovih smaragdne Soče sledila tudi ljubezenski zgodbi tamkajšnjega pesnika. Pogosto se njena osebna in navadno naravnost strašljivo boleča čustvovanja prekrijejo s svetopisemsko ikonografijo, a je najti v njenih delih tudi humorne pasuse in ljubeč pogled na drage osebe. Anka Krašna veliko razstavlja, tudi v tujini, je prejemnica številnih nagrad, leta 2020, ko je pri Umetniškem kabinetu Primož Premzl izšla njena obsežna monografija, za katero je študijo napisala Marjeta Ciglenečki, pa so ji v Galeriji mesta Ptuj priredili veliko retrospektivo. Anka Krašna se je na Univerzi v Mariboru redno zaposlila leta 1989 in leta 2001 dosegla status redne profesorice. Med študenti je izredno priljubljena; mladi cenijo njeno predanost pedagoškemu delu, pri čemer jih spodbuja k samostojni ustvarjalni poti in z veliko topline spremlja njihove uspehe.

Profesorici Anki Krašna iskreno čestitamo k visokemu priznanju in jo vabimo, da s svojo neustavljivo ustvarjalno energijo obogati tudi Center za zaslužne profesorje in upokojene visokošolske učitelje Univerze v Mariboru.

Visoko priznanje je prof. Toplaku izročil prof. dr. Zoran Tomić, rektor mostarske univerze, s katero mariborska Alma Mater Europaea že dolgo plodno sodeluje. V obrazložitvi je pristojna komisija izpostavila znanstveno delo prof. Toplaka na področju mednarodnega prava, ekologije, človekovih pravic in socialne ekonomije ter poudarila profesorjevo vizionarstvo, ki se je odrazilo tudi pri njegovem družbeno-političnem delovanju v obdobju osamosvajanja Slovenije in v prvih letih slovenske samostojnosti. Prof. Toplak je vse od leta 1973 povezan z višje- in visokošolskim študijem prava v Mariboru. Med letoma 1993 in 2002 je bil rektor Univerze v Mariboru, od leta 2007 pa je predsednik in rektor Univerze Alma Mater Europaea s sedežem v Mariboru. Profesorjevo znanstveno in družbeno poslanstvo je bilo večkrat nagrajeno. Omenimo, da je redni član Evropske akademije znanosti in umetnosti s sedežem v Salzburgu, leta 2012 je postal častni občan mesta Maribor, leta 2022 pa je prejel zlati red za zasluge Republike Slovenije.  

Obrazložitev za podelitev priznanja se sklicuje na moč izobraževanja, strokovnost, vodstvene sposobnosti in predanost stroki ter na vpliv arhitekture na družbo, kulturo in izobraževanje. Člani komisije so visoko ocenili prispevek dr. Sitarjeve k razvoju stroke in izpostavili njeno vlogo pri ustanavljanju študijskega programa arhitektura na Univerzi v Mariboru. Univerza v Mariboru je v letih svojega delovanja postopoma širila nabor študijskih programov, arhitektura pa predstavlja enega temeljnih gradnikov družbe. Maribor je v več preteklih obdobjih premogel izvrstne arhitekte, ki so oblikovali podobo mesta, visokošolsko izobraževanje na polju arhitekture pa je v tem kontekstu nuja in hkrati obet, da bo mesto tudi v prihodnje zmoglo ohranjati doslej ustvarjene urbane potenciale in jih nadgrajevati na najvišji ravni.

(Foto Aleš Rosa)