Aktualnosti in razmisleki

V Centru za zaslužne profesorje  in visokošolske učitelje Univerze v Mariboru (v nadaljevanju Center) smo člani pogosto razpravljali, kako naj bi zakon, ki je pravkar stopil  v veljavo, uredil določena aktualna vprašanja upokojenih univerzitetnih profesorjev v skladu s sodobnimi pristopi vključevanja istih v določenih oblikah  pedagoškega dela in znanstvenega raziskovanja. Kot novost je zaslediti mikrodokazila: zapis učnih izidov, ki jih je posameznik dosegel s krajšim izobraževanjem in usposabljanjem, ovrednotenim po evropskem sistemu prenašanja in zbiranja kreditnih ECTS točk. Univerza, ki jo ustanovi Republika Slovenija, se opredeljuje kot avtonomna javna univerza, kot oseba javnega prava za razliko od zasebnih univerz, ki so  zasebni visokošolski zavodi in pravne osebe zasebnega prava.

Statusno urejevanja visokega šolstva

V Sloveniji doslej ni bilo nobenih pravnih  podlag za sistematično vključevanje upokojenih univerzitetnih profesorjev v postopke in  sodelovanje v pedagoškem delu in raziskavah ter njihovega koristnega prispevanja k civilni družbi. To pomeni, da je vključevanje upokojenih profesorjev pogosto odvisno od posameznih univerz in njihove pripravljenosti za sodelovanje, kar se praviloma ureja v statutu univerze. V Avstriji in Italiji obstajajo formalni mehanizmi za vključevanje upokojenih profesorjev v akademske dejavnosti, kot so mentorstvo, sodelovanje v raziskovalnih projektih in poučevanje na podiplomski ravni. Ti primeri bi lahko služili  kot model za Slovenijo. 

Univerza v Mariboru je doslej samoiniciativno prepoznavala možnosti upokojenih profesorjev, da lahko tudi po upokojitvi prispevajo svoj delež tako na področju univerzitetnih dejavnosti kot tudi na področju gospodarstva z ustanovitvijo posebne organizacijske enote Univerze v  obliki omenjenega Centra. O zaslužnih in sploh upokojenih visokošolskih učiteljih ZViS-1 vsebuje le določbe organizacijske narave. 

Javne in zasebne univerze

Glede zaslužnih profesorjev zakon določa le, da  naziva zaslužni profesor oziroma zaslužna profesorica podeljuje senat univerze, ki jo ustanovi država. Zakon ne določa nobenih pogojev in tudi ne pravic ali dolžnosti za zaslužne profesorice in profesorje. To ureja statut univerze. Zasebne univerze lahko podeljujejo omenjeni naslov, vendar ne kot javno pravno priznani naslov.

Upokojeni  profesorji oziroma visokošolski učitelji  lahko sodelujejo v pedagoškem procesu, vendar zakon ne določa ničesar posebnega. Da lahko sodelujejo pri izvajanju pedagoškega dela tudi upokojenci, je mogoče posredno sklepati iz določb, ki urejajo obvezne evidence o izvajalcih pedagoškega dela. Tako visokošolski zavod mora evidentirati podatek o tem, ali je izvajalec upokojen in od kdaj (5. toč. 3. odst. 159. člena).

Iz dosedanje ureditve so  prenesene določbe v ZVis-1 o priznavanju visokošolskega naziva po  upokojitvi. Upokojeni visokošolski učitelji, znanstveni delavci in visokošolski sodelavci obdržijo naziv, ki so ga imeli ob upokojitvi. Če opravljajo pedagoško ali znanstveno raziskovalno delo tudi po upokojitvi, velja naziv za namen opravljanja dela.

Priprave na noveliranje statuta univerze

Glede na to da ZViS-1 ne ureja praktično nobenih vprašanj v zvezi z upokojitvijo univerzitetnih profesorjev in visokošolskih učiteljev ter z možnostjo njihovega sodelovanja v pedagoškem in raziskovalnem delu, je pričakovati, da bo ta vprašanja urejal statut univerze. Zakon sicer ne vsebuje obveznosti, da univerza v statutu uredi določena vprašanja glede upokojenih  profesorjev in učiteljev glede možnosti uporabe univerzitetne  raziskovalne infrastrukture in sodelovanja v pedagoškem oziroma raziskovalnem procesu, vendar  je to mogoče pričakovati  glede na splošne trende, ki  opozarjajo na koristnost  vključevanja upokojenih  profesorjev v raziskovalno in drugo delo na univerzi. To pa pomeni, da smo vodstvo in člani Centra pozvani, da se aktivno vključimo v priprave na sestavljanje novega statuta Univerze v Mariboru v skladu s pravkar sprejetim ZVis-1.

Krajša izobraževanja in usposabljanja za pridobitev mikrodokazila

Ureditev študija v oblike krajšega izobraževanja in usposabljanja za pridobitev mikrodokazil je namenjena pridobitvi specifičnih znanj, spretnosti in kompetenc, ki ustrezajo družbenim, osebnim, kulturnim  ali potrebam trga dela. Gre za fleksibilno obliko izobraževanja, ki  temelji na zagotavljanju kakovosti v skladu z dogovorjenimi standardi v ustreznem sektorju ali na ustreznem področju dejavnosti za visoko šolstvo in so ovrednotena z ECTS. Kdor opravi vse obveznosti po krajšem izobraževanju in usposabljanju, pridobi mikrodokazilo.

Vsebino krajšega izobraževanja in usposabljanja za pridobitev mikrodokazila sprejme senat univerze na predlog pristojnega organa članice univerze oziroma senat samostojnega visokošolskega zavoda. Visokošolski zavod določi interni postopek oblikovanja, potrjevanja in izvajanja krajših izobraževanj in usposabljanj za pridobitev mikrodokazila ob upoštevanju internih in nacionalnih okvirov sistema zagotavljanja kakovosti v visokem šolstvu. Visokošolski zavod mora imeti vzpostavljen sistem samoevalvacije izvajanja, sestave, vsebine, spreminjanja in ukinjanja krajših izobraževanj in usposabljanj za pridobitev mikrodokazil v okviru samoevalvacije izobraževalne dejavnosti.

Postopki izvajanja in evalvacije krajših izobraževanj in usposabljanj za pridobitev mikrodokazil se preverjajo vzorčno ob rednih postopkih podaljšanja akreditacije visokošolskega zavoda, ki jih izvaja NAKVIS. Krajša izobraževanja in usposabljanja za pridobitev mikrodokazila obsegajo od 1 do največ 9 ECTS. Obvezne sestavine krajšega izobraževanja in usposabljanja za pridobitev mikrodokazila so podobna kot pri drugih oblikah izobraževanja. Pri tej obliki izobraženja bi lahko upokojeni visokošolski profesorji in učitelji lahko sodelovali v večjem  obsegu, kot je to možno v rednem pedagoškem delu. Pogoj je, da se to uredi v statutu univerze, o čemer bo v bodoče odločal senat univerze. 

Zasl. prof. dr. Šime Ivanjko
Vodja Centra za zaslužne profesorje in upokojene visokošolske učitelje UM