Embedded Files
Prof. dr. Janko Belak, EPF
Zasl. prof. dr. Elko Gabrijel Borko, MF
Zasl. prof. dr. Darinka Brodnjak Vončina, FKKT
Izr. prof. dr. Marjeta Ciglenečki , roj. 1954 v Ljubljani, je na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani leta 1997 doktorirala na temo Oprema gradov na slovenskem Štajerskem od srede 17. do srede 20. stoletja. Od leta 1978 do leta 2000 je bila zaposlena v Pokrajinskem muzeju Ptuj kot kustodinja, med letoma 1997 in 2000 pa je muzej tudi vodila. Na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru je pričela poučevati leta 1992, leta 2001 pa se je tam redno zaposlila in leta 2004 postala zunanja sodelavka Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta pri ZRC SAZU.
V letu 2008 se je zaposlila na leta 2006 ustanovljeni Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru, kjer je s kolegi ustanovila Oddelek za umetnostno zgodovino; njegova predstojnica je bila do leta 2015, leta 2017 pa se je upokojila. Med letoma 2003 in 2007 je predsedovala Slovenskemu umetnostnozgodovinskemu društvu, med letoma 2008 in 2016 pa je zastopala Slovenijo v Mednarodnem odboru za umetnostno zgodovino (Comité International d'Histoire de l'Art); od leta 2012 do 2016 je bila tudi članica Izvršilnega odbora te mednarodne organizacije. Njene raziskave so osredotočene na opremo gradov s posebnim poudarkom na tapiserijah. Posveča se tudi novejši umetnosti, posebej likovni tvornosti v severovzhodni Sloveniji in fotografiji. Njena strokovna bibliografija obsega dobrih 1000 enot (https://bib.cobiss.net/bibliographies/si/webBiblio/bib201_20250302_181146_a3710563.html; št, raziskovalke 12585). Leta 2000 je prejela Veliko oljenko Mestne občine Ptuj, leta 2013 Priznanje Izidorja Cankarja, ki ga podeljuje Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo, leta 2020 pa Miklošičevo nagrado za raziskovalno in pedagoško delo na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru. Ob sedemdesetletnici so ji kolegi poklonili jubilejni zbornik z naslovom Studio et labore, arte et humanitate.
(Foto Andrej Furlan)
Prof. dr. Boris Cizelj
Izr. prof. dr. Matjaž Debevc je upokojeni raziskovalec, predavatelj, svetovalec in ocenjevalec za področje dostopnosti za invalide. Doktoriral in delal je na Univerzi v Mariboru na področju računalniških in multimedijskih znanosti. Njegova področja raziskovalnega dela in izobraževanja so komunikacija človek-računalnik, e-izobraževanje, vizualna komunikacija, avdio in video tehnologija ter še posebej področje dostopnosti za osebe z različnimi oblikami oviranosti.
Aktivno je sodeloval pri več kot 70, pretežno evropskih projektih. Deloval je tudi kot vabljeni raziskovalec v Švici, na ETH Zürich in v podjetju Phonak, Stäfa ter kot vabljeni predavatelj na tujih univerzah, v Beljaku, v Avstriji in v Tuzli, v Bosni in Hercegovini. Svoje raziskovalne dosežke je predstavil v več kot 100 znanstvenih, strokovnih in poljudnih revijah in na več kot 300 znanstvenih konferencah. Je prejemnik treh nagrad za najboljši članek na mednarodnih znanstvenih konferencah in prejemnik priznanj za inovacije v slovenskem in evropskem okolju.
Trenutno deluje kot nacionalni ekspert za Evropski center virov o dostopnosti – AccessibleEU, kot delegat skupine G3ict za sodelovanje z ITU, kot koordinator ekspertne skupine za dostopnost za Svetovno zvezo gluhih, kot član tehničnega odbora slovenskega SIST/TC, kot zunanji ekspert za standarde ETSI in ISO ter kot član Delovne skupine za inkluzijo Univerze v Mariboru. Kot poznavalec slovenskega in evropskega visokega šolstva sodeluje tudi presojanju kakovosti v visokem šolstvu, ki jih izvaja Nacionalna agencija za kakovost visokega šolstva – NAKVIS.
Zasl. prof. dr. Silvo Devetak je brez dvoma eden najbolj vizionarskih znanstvenikov, družbenih akterjev in političnih akterjev, čigar akademsko delo, pa tudi civilnodružbene pobude so v veliki meri prispevali k evropski integraciji Jugovzhodne Evrope in evropskemu integracijskemu procesu kot celota. Njegove ideje, vizije in obeti so še posebej potrebni v današnjem svetu,« je zapisal Erhard Busek, nekdanji avstrijski podkancler, v liber amicorum, objavljenem ob njegovi 80-letnici. Devetak je bil ustanovitelj in predstojnik Katedre za mednarodno pravo in mednarodne odnose na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru. Poleg tega je ustanovil Evropski center za etnične, regionalne in sociološke študije-ECERS, ISCOMET – Inštitut za etnične in regionalne študije ter mednarodno nevladno organizacijo ISCOMET, ki ima participativni status pri Svetu Evrope. Leta 1997 mu je Vlada Republike Slovenije podelila naziv ˝Ambasador znanosti Republike Slovenije˝. Leta 2016 je postal zaslužni profesor Univerze v Mariboru.
Zasl. prof. dr. Danilo Dobčnik, FGPA
Izr. prof. dr. Maksimiljan Feguš, PeF
Zasl. prof. dr. Peter Glavič, rojen 3. 7. 1940 v Ljubljani, ima diplomi iz kemijske tehnologije in ekonomije ter doktorat iz kemije. Zaposlen je bil na Inštitutu J. Stefan, v Sladkogorski tovarni papirja in Tovarni dušika Ruše. V letih 1977–2008 je bil prof. kem. tehnike na Univerzi v Mariboru (UM). Ustanovil je Laboratorij za procesno sistemsko tehniko in trajnostni razvoj. Raziskoval je na področjih procesne sistemske tehnike, okoljske tehnike in izobraževanja za trajnostni razvoj. Sodeloval je v vrsti mednarodnih in nacionalnih projektov. Je glavni urednik znanstvene revije Standards, pomožni urednik revije Processes. Bil je prodekan in prorektor, član znanstvenih odborov posvetovanj, 47 uredniških odborov mednarodnih revij. Osebna bibliografija (COBISS, 01347) vsebuje 1145 enot, od tega 120 znanstvenih člankov in 6 učbenikov. Ima več kot 3200 citatov in h-indeks 24 (Scopus).
Bil je član ustavodajne Skupščine Republike Slovenije (RS) in član prvega Državnega sveta RS. Predsedoval je Inženirski akademiji Slovenije, Slovenski tehnološki platformi za trajnostno kemijo ter Centru za zaslužne in upokojene profesorje Univerze v Mariboru. Bil je tajnik in predsednik Sekcije za kemijsko in procesno tehnologijo Slovenskega kemijskega društva; organiziral je vrsto strokovnih posvetovanj na področju kemijske tehnike in Slovenske kemijske dneve. Je eden od ustanovnih članov Inženirske akademije Slovenije, v kateri je bil tudi predsednik in podpredsednik. Vodi Tehnični odbor SIST za enote, veličine in simbole. Bil je član iniciativnega odbora Občinske raziskovalne skupnosti, predsednik njenega Zbora izvajalcev in izvršilnega odbora, predsednik koordinacijskega odbora in skupščine Raziskovalne skupnosti mesta Maribor in predsednik odbora projekta 'Maribor, mesto znanja in ustvarjalnosti'. Predsedoval je Društvu ekonomistov Maribor, 18 let je vodil Športno društvo Ruše in 32 let gimnastično sekcijo v njem.
Za svoje delo je prejel Nagrado RS za življenjsko delo v visokem šolstvu, red dela s srebrnim vencem, zlato plaketo UM, je zaslužni član Zveze inženirjev in tehnikov Slovenije, častni član Slovenskega kemijskega društva in častni občan Ruš.
Izr. prof. dr. Borut Gorišek, MF
Zasl. prof. dr. Jana Goriup, FZV
Zasl. prof. dr. Jože Gričar se je rodil v Novem mestu 17.04.1941, kjer je maturiral na gimnaziji (1960). Diplomiral (1964), magistriral (1977) in doktoriral (1984) je na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani. Zaposlen je bil v podjetju Commerce Ljubljana, zastopništvo tujih firm (1965-1977) na različnih mestih povezanih z računalniško obdelavo podatkov. Nato je bil zaposlen na Fakulteti za organizacijske vede Univerze v Mariboru (1977-2010), kjer je predaval predmete Informacijski sistemi, Analiza in projektiranje organizacijskih sistemov ter E-poslovanje. Upokojil se je kot zaslužni profesor. Po upokojitvi raziskuje na področju razvijanja čezmejne e-regije in je koordinator zadevnega omrežja od leta 2010. Sodeluje v Sloveniji in mednarodnem okolju v prizadevanjih za podporo aktivnemu staranju in razvijanju srebrne ekonomije z uporabo e-tehnologije kot tajnik nekaj omrežij.
Zasl. prof. dr. Šime Ivanjko, rojen 4.3.1940 v Stipernici (Pregrada-Hrvaška) je bil profesor na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru, za gospodarsko, zavarovalno pravo, etiko in nomotehniko. Študiral je, kot izredni študent, filozofijo in pravo, v Dubrovniku, Mariboru, Ljubljani, Zagrebu in Hamburgu.
Bil je večkratni dekan na Višji pravni šoli oziroma Pravni fakulteti in prorektor Univerze v Mariboru.
V Cobiss-u je vpisanih 1750 njegovih bibliografskih enot. Avtor je več zakonskih osnutkov. Je član Akademije pravnih znanosti Hrvaške in častni konzul Hrvaške. Soustanovitelj je več raziskovalnih institucij, gospodarskih družb, društev in prve zasebne zavarovalnice v Sloveniji in na Hrvaškem. Ustanovitelj je Inštituta za zavarovalništvo in pravo. Sprejel je nagrado za življenjsko delo od Zveze društev pravnikov Slovenije in odlikovanje Republike Hrvaške in Republike Avstrije. Po upokojitvi 2012 je aktiven na družbenem omrežju in je razen objav v strokovnih revijah objavil samostojne monografije; Menični vodič, Zakaj ste nas kaznovali (druga dopolnjena izdaja v angleščini Why have you punished us), Aforizmi in razmišljanja ter Srečanje s starostjo.
Od marca 2024 je vodja Centra za zaslužne profesorje in upokojene visokošolske učitelje Univerze v Mariboru.
Zasl. prof. dr. Karel Jezernik, FERI
Viš. pred. mag. Štefan Kadoič, FOV
Prof. dr. Vida Kampuš Trop, FOV
Prof. dr. Vladimir Kenda, FOV
Red. prof. dr. Matjaž Klemenčič se je rodil 13. 9. 1955 v Ljubljani. V letih od 1983 do 2020 je bil član oddelka za zgodovino na Univerzi v Mariboru; od leta 1998 kot redni profesor. Bil je vodja številnih projektov in programa P6-0372 ARRS. Sodeloval je v številnih mednarodnih projektih. Je avtor desetih knjig in preko stotih izvirnih znanstvenih člankov, ki jih je objavil v Sloveniji ter evropskih in izvenevropskih državah. Predaval je na vseh štirih slovenskih univerzah ter na Colorado State University. Bil jer mentor pri desetih dokončanih doktoratih. Bil je Fulbrightov štipendist in Zoisov nagrajenec. Trenutno je član programske skupine Manjšinske in etnične študije ter slovensko narodno vprašanje na Inštitutu za narodnostna vprašanja v Ljubljani; honorarno pa predava na Univerzi v Novi Gorici.
Prof. dr. Anka Kline, EPF
Prof. dr. Jožica Knez Riedl je delovala na Ekonomsko poslovni fakulteti Univerze v Mariboru. Predavala je tudi na Ekonomski fakulteti Univerze na Reki, na podiplomskem študiju. Njeno primarno področje pedagoškega in raziskovalnega delovanja je ekonomika podjetja, kar je nadgradila z okoljsko ekonomiko podjetja. Predava in raziskuje tudi teme s področja bonitete podjetja in družbene odgovornosti ter odgovornega podjetništva. V sklopu družbene odgovornosti raziskuje dostojanstvo in empatijo kot potrebi starejše generacije.
Prof. dr. Davorin Kračun, EPF
Zasl. prof. dr. Ivan Krajnc, MF
Doc. dr. Nevenka Krčevski Škvarc, MF
Prof. dr. Tamara Lah Turnšek, MF
Zasl. prof. dr. Jožef Lipnik, FF
Doc. dr. Marjan Logar, FERI
Izr. prof. dr. Lučka Lorber, izredna profesorica geografije na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru, gostujoča predavateljica na številnih tujih univerzah, raziskovalka, prorektorica Univerze v Mariboru (2011-2018), državna sekretarka za visoko šolstvo na MIZŠ RS (2003-2004), predsednica Sveta za visoko šolstvo RS (2014-2017) . Upokojena leta 2019.
Predstavitev LL 2024.pdf
Zasl. prof. dr. dr.h.c Dušanka Micetič Turk, MF, FZV
Zasl. prof. ddr. Matjaž Mulej, EPF
Izr. prof. dr. Jože Nemec se je po končani gimnaziji v Mariboru vpisal in zaključil študij na Višji tehniški šoli v Mariboru, oddelek za elektrotehniko. Zatem se je vpisal na Fakulteto za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani, kjer je diplomiral na smeri Tehniška matematika. Leta 1971 se je vpisal na podiplomski študij na Ekonomski fakulteti v Zagrebu smer Organizacija podjetij. Doktoriral pa je na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Ob leta 1983 do upokojitve je predaval predmete Matematika, Statistika in Računalništvo na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede.
Zasl. prof. dr. Breda Pečovnik Balon, MF
Zasl. prof. dr. Stane Pejovnik, FKKT
Prof. dr. Eugen Peteršin, FGPA
Dr. Darja Piciga, doktorica psiholoških znanosti, je diplomirala in doktorirala na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani (1980, 1990) ter magistrirala na Filozofski fakulteti Univerze v Beogradu (1985). Znanstveno-raziskovalno [03488], pedagoško in strokovno je delovala na področjih razvojne, kognitivne in pedagoške psihologije, vzgoje in izobraževanja ter knjižničnih in informacijskih ved (zlasti Pedagoški inštitut v Ljubljani ter univerzi v Ljubljani in Mariboru).
Od leta 1998 je opravljala strokovne in vodstvene funkcije v podporo politikam na področju družbe znanja in trajnostnega razvoja (Urad predsednika vlade, ministrstva in vladna služba na področjih znanosti in tehnologije, vzgoje in izobraževanja, podnebnih sprememb in okolja). Do upokojitve konec 2020 je na Ministrstvu za okolje in prostor opravljala pionirsko delo pri prenosu in razvoju sodobnih evropskih usmeritev za okolje, zeleno gospodarstvo in trajnostni razvoj (zlasti Evropski zeleni dogovor, Evropska agencija za okolje - EEA), sedaj to poslanstvo nadaljuje kot neodvisna strokovnjakinja.
Med drugim je vodilna urednica in avtorica knjige Integral Green Slovenia (založba Routledge, 2016) in ključna osebnost Državljanske pobude za Integralno zeleno Slovenijo, konceptualno razvija tudi evropski pristop integralnih svetov. Je članica Evropske mreže za trajnostni razvoj (ESDN) in IRDO, prejemnica Nagrade Horus (2014), ustanovna članica Slovenskega stičišča za sistemsko inoviranje ter sodeluje z Rimskim klubom in EEA.
Prof. dr. Andrej Polajnar, FS
Zasl. prof. dr. Rudolf Pušenjak je leta 1972 diplomiral na Fakulteti za elektrotehniko UL, leta 1982 magistriral in leta 1988 doktoriral. Po diplomi je bil zaposlen na IEVT v Ljubljani, od leta 1993 dalje pa na Fakulteti za strojništvo UM, kjer je postal docent, kasneje pa izredni profesor. Je avtor številnih SCI člankov v mednarodnih znanstvenih revijah in avtor številnih učbenikov. Do upokojitve je bil sodelavec, nosilec in vodja programske skupine na področju mehanike. Bil je član številnih mednarodnih znanstvenih združenj, je aktivni član PAZU ter član DAP. Po upokojitvi je na Fakulteti za logistiko UM predaval na podiplomskem študiju in v soavtorstvu izdal učbenika Osnove modeliranja dinamičnih procesov v logistiki I in II. Redni profesor za predmetno področje elektromehanski sistemi je postal na Fakulteti za industrijski inženiring Novo mesto. Na tej fakulteti je še nadalje raziskovalno in pedagoško aktiven in je za svoje delo leta 2019 prejel naziv zaslužnega profesorja.
Zasl. prof. dr. Vladislav Rajkovič, FOV
Doc. dr. Zlatka Rakovec Felser, MF
Zasl. prof. dr. Miroslav Rebernik, EPF
Višja pred. Jelka Helena Reberšek Gorišek, FZV, MF
Zasl. prof. dr. Danijel Rebolj je profesor gradbene in prometne informatike na Univerzi v Mariboru, gostujoči profesor na Univerzi Stanford 2009, University College Cork 2015, TU Graz 2016 in Univerzi Novi Sad, od maja 2011 do 2015 rektor Univerze v Mariboru, upokojen 2021.
Zasl. prof. dr. Danijel Rebolj je profesor gradbene in prometne informatike na Univerzi v Mariboru, gostujoči profesor na Univerzi Stanford 2009, University College Cork 2015, TU Graz 2016 in Univerzi Novi Sad, od maja 2011 do 2015 rektor Univerze v Mariboru, upokojen 2021.
Osebna spletna stran danijel.rebolj.si
Prof. dr. Mitja Rismal, FGPA
Zasl. prof. dr. Franc Rozman, FF
Prof. dr. Ivan Rozman, FT
Prof. dr. Majda Sfiligoj Smole, FS
Izr. prof. dr. Metka Sitar, FGPA
Izr. prof. dr. Marjan Skalicky, MF
Dr. Nada Šabec je do upokojitve delovala kot redna profesorica za angleški jezik na Oddelku za anglistiko in amerikanistiko Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Po diplomi iz angleščine in francoščine na Filozofski fakulteti v Ljubljani je študij nadaljevala na magistrski stopnji na University of Pennsylvania v Philadelphiji, ZDA, in ga zaključila z doktoratom iz filologije na Univerzi v Zagrebu. Je dvakratna prejemnica Fulbrightove štipendije (University of Peensylvania, Philadelphia; Georgetown University, Washington, DC) in naziva častne članice na univerzi v Minnesoti. Daljša obdobja je bila gostujoča predavateljica na univerzah v Clevelandu, Torontu in Vancouvru ter imela vabljena predavanja na univerzah po Evropi (Oxford, Basel, Gradec, Bielsko Biała), Severni Ameriki, Avstraliji, Novi Zelandiji in v Hong Kongu.
Poleg predavanj na matičnem oddelku Filozofske fakultete v Mariboru, je predavala tudi na Medicinski fakulteti Maribor in na podiplomskem programu Ameriške študije na ljubljanski Filozofski fakulteti.
Njeno raziskovalno področje zajema sociolingvistiko, slovensko-angleški jezikovni stik (med drugim je bila vodja projekta Jeziki v stiku), kodno preklapljanje, medkulturno komunikacijo ter angleške in ameriške študije. Je avtorica pionirskega dela Half pa pu: The Language of Slovene Americans (1995); soavtorica knjige Across Cultures: Slovene-British-American Intercultural Communication (2001); Faces of Identity: Slovene Immigrants and their Descendants in North America (2021), urednica monografije English Language, Literature and Culture in a Global Context (2008); ter avtorica številnih znanstvenih čankov v domačih in mednarodnih revijah (npr. The International Journal of the Sociology of Language). Leta 2023 je prejela najvišje priznanje mariborske Filozofske fakultete Miklošičevo nagrado za življenjsko delo.
Zasl. prof. dr. Manica Špendal, PEF
Prof. dr. Igor Tičar, FERI
Zasl. prof. dr. Ludvik Toplak, PF
Prof. dr. Ludvik Trauner, FGPA
Zasl. prof. dr. Zmago Turk, MF
Izr. prof. dr. Stanislav Uhan
Zasl. prof. dr. Peter Umek, FVV
Zasl. prof. dr. Jože Vižintin, FS UL
Prof. dr. Jože Voršič, FERI
Silva Vuga, EPF
Zasl. prof. dr. Joso Vukman, FNM
Prof. dr. Ivan Zagradišnik, FERI
Seznam članic in članov z elektronskimi naslovi.
Page updated
Google Sites
Report abuse