Vsakdo ima stike s svojo in drugimi generacijami že od rojstva in v vseh nadaljnjih fazah življenjskega cikla. Sprva se teh izkušenj ne zavedamo, vendar jih vsrkavamo, občutimo glede na to kdaj, komu in kje smo se rodili. Zaznamujejo jih čas, ko smo prišli na svet, ožje družinsko okolje in širše sorodstvo, soseska, kasneje prijatelji, vrstniki - bodisi sošolci, obiskovalci istega športnega kluba ali krožka, študijski kolegi. Z zaposlitvijo se izkušnje z generacijami razširijo na sodelavce, poslovne partnerje. Spletanje prijateljskih vezi neredko presega meje, ki obeležujejo, kateri generaciji kdo pripada. V te povezave prihajamo s pridobljenimi vrednotami in značajskimi potezami, ne redko tudi s travmami, osebnimi in kolektivnimi. Izredno pomembni so entuziasti, ki kot trenerji, mentorji in podporniki spodbujajo mlade in starejše k športni dejavnosti in zdravemu življenju, k izrabi talentov, predvsem s svojim vzgledom in razumevanjem, z optimizmom in navduševanjem.
A težišče se od odnosa med starimi in mladimi premika na medgeneracijska razmerja na delovnem mestu in v družbi. Lahko se pojavijo moteče razlike, trenja. Te je treba znati ublažiti, v korist vseh udeleženih, celotne družbe. Od tod ideja o globalnem medgeneracijskem tednu (zadnji teden v aprilu) oziroma evropskem dnevu medgeneracijske solidarnosti (29. april), namenjenemu dvigu medgeneracijske ozaveščenosti, vzpostavljanju medgeneracijskega partnerstva. Poudarek je na premagovanju nasprotij med različnimi generacijami, na spopadanju z negativnimi stereotipi posameznih generacij in na iskanju skupnih rešitev za pereče probleme s pomočjo sodelovanja različnih generacij. Lotevati se je treba tudi manj prijetnih, celo tabuiziranih tem in še vedno prisotnih, neizbrisanih medgeneracijskih travm. Pereč izziv je premagovanje osamljenosti in socialne izolacije. Od tod pomen medgeneracijskih prostorov in komun ter kreiranja medgeneracijskih delovnih mest.
Želim izpostaviti problem, ki je pereč tudi pri nas. Gre za ti. sendvič generacijo (originalno sandwich generation), za njeno pomembno družbeno vlogo, a tudi emocionalno, fizično izčrpanost in finančno obremenjenost ljudi, ki sodijo vanjo. V ZDA, kjer so že nekaj let pred nami zaznali ta problem, se ljudje že povezujejo, da bi ga rešili. Verjamem, da tudi drugod. Zanimajo me že obstoječe rešitve in ideje, pri nas pa tudi drugje. Sendvič generacijo pojmujemo sicer na več načinov. Nekateri vidijo kot tako skupino zaposlenih ljudi, pred upokojitvijo, ki ji tesno in tudi nestrpno sledijo mlajši sodelavci oziroma iskalci zaposlitev. A vse bolj se uveljavlja gledanje na tako generacijo v kontekstu oskrbe drugih, predvsem starejših svojcev (Poo, 2015, Burke, Calvano,2017). Praviloma gre za oskrbo ostarelih in nemočnih družinskih članov na njihovem domu, brez plačila oziroma nadomestila (Chang, 2023). Zakaj sendvič generacija? Ta izraz se je razširil po vsem svetu, le redki ga prevajajo v svoj jezik (npr. Italijani kot Panini Generazione). Prebivalci, ti. baby boomerji, srednjih let (med 40 in 60), imajo še sami otroke, ki se morda še šolajo ali snujejo svoje kariere in lastne družine. Spričo današnje negotovosti v poslu in glede zaposlitev se mnogi odrasli otroci znova obračajo po pomoč k staršem. Hkrati pa se taisti starši na drugi strani soočajo s problemom oskrbe ostarelih, bolnih lastnih staršev in drugih sorodnikov. To se še vedno pojmuje kot samoumevna vloga odraslih otrok, predvsem hčera, kot odraz ljubezni in hvaležnosti. Vendar sta se povsod, ne le v Ameriki, drastično spremenila način dela in življenja nasploh, drugačne pa se tudi družine. Te imajo vse manj družinskih članov, mnoge med njim imajo le enega potomca (družine z edinci) in vse več je takih, kjer so matere pa tudi očetje samohranilke oz. samohranilci. Ni preprosto ob delu in gospodinjstvu dobro in pravilno skrbeti za ostarele starše, četudi ob pomoči zunanjih oskrbovalcev. Domači oskrbovalci so praviloma v stiski, v primežu različnih potreb, ki bi jih morali uravnotežiti. Mučijo jih mešani občutki, dvomi, ali nudijo svojcu dovolj pravilne pomoči, poleg ljubeče naklonjenosti. Razpeti med svojimi obveznostmi v službi in družini postajajo kronično utrujeni, ni jih malo, ki občutijo izgorelost, a tudi finančno breme, četudi niso revni. Zmanjkuje jim časa zase in sami sebi ne posvečajo dovolj pozornosti. Nekateri zapadejo v depresijo. Te travme so tako razširjene, da se govori o kolektivni travmi (Waters, 2022). Seveda se zastavljajo vprašanja, kako urediti tudi to področje oskrbovanja. Pozornost je treba usmeriti na te domače oskrbovalce, podobno kot so se že razvile oblike pomoči za sorodnike ljudi, obolelih za demenco. Za status oskrbovalca družinskega člana je poleg zakonske pomoči potrebno veliko medgeneracijskega razumevanja in solidarnosti. Čeprav je poklic oskrbovalca eden najperspektivnejših, so znane težave, ki nastajajo zaradi njihovega pomanjkanja v socialnih ustanovah pa tudi v domačem okolju oskrbovancev. Ta gordijski vozel moramo vsi pomagati razreševati. Na družinski oskrbi dela in je v Sloveniji že veliko prispeval Inštitut Antona Trstenjaka.
Kot tipičen primer medgeneracijskega sodelovanja lahko navedemo tudi iniciative mladih. Na povabilo študentskega sveta Univerze v Mariboru na razpravo o kariernih možnostih mladih lanskega decembra, so prisotni z zanimanjem prisluhnili mnenju, izkušnjam mladih strokovnjakov, uspešnih podjetnikov in tudi več kot 60 let starejše profesorice z malodane 40letnimi izkušnjami usmerjanja študentov do diplome in po njej. Kakovosten zasnovan in izpeljan program pa je težko razumljivo naletel na manjšo zainteresiranost in odzivnost tistih, ki jim je bil dogodek namenjen. Le zakaj? Se spreminjajo pojmovanja uspešnosti, kariere? Botruje temu drugačen življenjski slog?
Razlogov, argumentov za spodbujanje in vzdrževanja medgeneracijskega sodelovanja je veliko, nič manj pa ovir in izgovorov, ki ga otežkočajo. Zato so toliko bolj razveseljujoči primeri zanimivih idej, kot so npr. medgeneracijski športni park, disko za vse generacije, a tudi posamični, spontani primeri izkazovanja prijaznosti, hvaležnosti in olike med pripadniki različnih generacij. Medsebojna obzirnost je zagotavlja prijetno vzdušje, v katerem lažje rešujemo še tako zoprne probleme.
Literatura:
Ai – Jen Poo, The Age of Dignity, Preparing for the Elder Boom in a Changing America, The New Press, New York, London, 2015
R. J. Burke, L. M. Calvano: The Sandwich Generation Carrying for Oneself and Others at Home and at Work, EE Elgar, Cheltenham UK, 2017
E. Chang, The sandwich generation is changing – the stress remains, The Washington Post, https://www.washingtonpost.com/parenting [11.09.2023]
S. Waters, Sandwich Generation: Definition and How to Help, May 27, 2022, BetterUp,https://www.better.up.com/blog/sandwich-generation[18.09.2023]
REPUBLIKA SLOVENIJA GOV.SI, Informacija o spremembi Zakona o dolgotrajni oskrbi - kaj zakon prinaša, https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/informacije-o-spremembah-zakona-o-dolgotrajni-oskrbi-kaj-zakon-prinasa/ [19.09.2023]
Inštitut Antona Trstenjaka http://www.inšt-antonatrstenjaka.si: druzinskaoskrba [20.09.2023]