V sodobnem načinu študija se zanemarja osebna rast študentov in oblikovanje akademske osebnosti. Razumljivo je, da visokošolske institucije dajejo prednost tehničnim veščinam, kompetencam in hitremu doseganju ciljev, se pravi diplome, medtem ko se osebna rast in razvoj akademske osebnosti zanemarjata. To je posledica pritiska na uspešnost, hitro zaposljivost ter potrebe po prilagajanju trgu dela.
Oblikovanje akademske osebnosti je ključno za širši intelektualni in moralni razvoj, kritično mišljenje, sposobnost za refleksijo, etično delovanje ter zavest o lastni odgovornosti v družbi. Na osebno rast študirajočih vpliva interdisciplinarnost študija, ki združuje različna področja in omogoča študentom, da razvijajo širšo perspektivo. Pomembna je tudi povezanost z mentorji, ki usmerjajo razvoj študentove akademske osebnosti in spodbujajo tako intelektualno kot osebno rast. Glede na to da je za akademsko oblikovanje osebnosti bistvena sposobnost kritične refleksije, je nujno, da študij temelji na dialogu o temah, ki so zunaj ozkih študijskih smeri, kot so na primer etična in moralna vprašanja, družbena odgovornost, pri čemer študenti oblikujejo svoje vrednote, sposobnosti in intelektualno zrelost. Študente je nujno spodbujati k zavedanju o njihovi vlogi v družbi in znanosti, zlasti pa h kritičnemu razmišljanju o aktualni družbenih vprašanjih. Starejši pomnimo, velja vsaj za Maribor, da smo v prvih desetletjih razvoja visokega šolstva veliko stavili na krepitev akademske skupnosti, zlasti na občutek pripadnosti šoli oziroma fakulteti, ki povezuje študente in profesorje. Danes pogrešamo občutek kolektivne pripadnosti visokošolskim institucijam, da niti ne omenjam povezanosti študentov z družbenim življenjem; zlasti ni zaznati projektov, ki rešujejo realne probleme in sodelovanje z lokalnimi skupnostmi.
Petinšestdeseta obletnica začetka ustanavljanja višjih in visokih šol ter petdeseta obletnica ustanovitve Univerze v Mariboru kot najviše znanstvene in izobraževalne institucije sta lahko spodbudi za uvajanje programov, ki vključujejo refleksijo o študijskih izkušnjah in osebnem razvoju, kot so pisanje dnevnikov, sodelovanje v filozofskih razpravah ali coaching. Univerza kot intelektualno središče mora preseči zgolj funkcijo "tovarne diplom" in postati prostor refleksije in samospoznavanja, kjer se oblikujejo misleci, raziskovalci in odgovorni posamezniki.
Akademsko izobražena oseba ima praviloma večji dostop do znanja, širši vpogled v kompleksne družbene, moralne in filozofske probleme ter večjo odgovornost za vpliv svojih dejanj. Če je znanje ločeno od etičnosti, lahko postane orodje za manipulacijo, izkoriščanje ali celo destruktivno delovanje.
Prava žlahtnost znanja nastane, ko ga spremlja višja stopnja moralne in etične zavesti, kot jo ima povprečen človek. Akademsko izobražena oseba mora nenehno reflektirati svoje vrednote, svojo vlogo v družbi in vplivu, ki ga ima na druge. Znanje brez etike lahko vodi v aroganco, elitizem ali celo zlorabo moči. Bojim se, da se pedagoški delavci v razmerju do mladih ne zavedamo pomena etičnosti in odgovornosti do spoštovanja in prenosa etičnih standardov na mlade generacije.
V prihodnosti bodo te značilnosti postale še bolj pomembne, saj bo akademsko okolje postajalo vse bolj kompleksno in medsebojno povezano. Uspešne akademske osebnosti bodo tiste, ki bodo sposobne integrirati te lastnosti in se prilagoditi novim izzivom ter priložnostim.
*Zaslužni profesor Univerze v Mariboru in redni član Akademije pravnih znanosti Hrvaške dr. Šime Ivanjko je specializiran za področje gospodarskega prava. Še vedno je vključen v študijske procese na več pravnih fakultetah, opravlja pa tudi poslanstvo častnega konzula Republike Hrvaške v Mariboru. Od leta 2024 je vodja Centra za zaslužne profesorje in upokojene visokošolske učitelje Univerze v Mariboru.