Veliki cilj izobraževanja ni vedeti, temveč delovati.
Herbert Spencer
Roboti so naprave oziroma stroji, ki so človeštvo zanimali od pradavnih časov. So stroji ali aparati, ki delujejo samodejno – avtomatsko ali pa so vodeni na daljavo. Danes se uporabljajo pri številnih opravilih, kot je raziskava vesolja (Mars Rover), prav tako pa so dobrodošli v gospodinjstvih; z robotskimi sesalniki na primer čistimo prostore. Roboti so kompleksni in že več desetletij uporabni v industriji. Izdelujejo avtomobile, varijo sestavne dele strojev, raziskujejo za ljudi nevarne prostore. V bodoče bodo humanoidni roboti prevzeli mnoga dela, ki jih sedaj opravljamo ljudje.
Prvi industrijski robot Unimate so leta 1961 uporabili v tovarni General Motors. Bil je robusten stroj, ki je vseboval kombinacijo mehatronskih elementov: strojne gradnje, hidravličnih aktuatorjev in preprostih mikrokrmilnikov. Zmanjšati težo robota v primerjavi s težo manipuliranca je bil velik izziv za raziskovalce in inženirje ter vzpodbuda za nadaljnje raziskave in tehnološki razvoj.
Univerza v Mariboru je bila ustanovljena leta 1975 in v začetnem obdobju še ni mogla razviti lastne akademske tradicije. Prve temelje za raziskovalno in pedagoško delo je zato črpala iz povezav z industrijo. Robotika in z njo povezana tehnologija sta raziskave in pedagoško delo lahko utemeljili na principu »učenje z delom« (Learning by doing). In na teh temeljih je bil v letu 1981 na Fakulteti za elektrotehniko in računalništvo v Mariboru ustanovljen Inštitut za robotiko.
Raziskovalno se je inštitut povezal s Fakulteto za elektrotehniko v Ljubljani in z Inštitutom Jožef Stefan. Slovenija je tehnološki razvoj robotike podpirala v organizaciji Področne raziskovalne skupnosti za tehnološki razvoj, kjer so skupno z akademskimi raziskovalci delovali razvojni inženirji. Takrat močna in napredna industrija je nove konkurenčne izdelke razvijala v razvojnih oddelkih ali tovarniških inštitutih.
Sodelavci Inštituta za robotiko Univerze v Mariboru smo razvijali nova znanja o elektromehanskih aktuatorjih, posebej intenzivno pa so se posvečali industrijskim mikroračunalnikom. Uporabnost raziskovalnih rezultatov smo preverjali v razvoju industrijskih robotov skupaj z industrijo. Prvi med njimi je bil industrijski varilni robot IVR 10 za Iskro Avtomatiko. Vodenje robota po zvezni trajektoriji smo izvedli z lastnim mikrokrmilnikom, ki je uporabljal samostojno razvit robotski jezik.
Posebej odmevne raziskovalne rezultate smo dosegali v razvoju industrijskih krmilnikov od začetnih 8-bitnih preko 16-bitnih ter transputerskih in digitalnih signalnih procesorjev. Industrijske robote smo razvijali za industrijo, za Železarno Ravne in Štore, industrijske krmilnike za orodne stroje pa za Iskro Avtomatiko in Gorenje Point. Dosežke smo predstavljali na Sejmih elektronike v Ljubljani, na razstavi tehnoloških dosežkov Technova v Gradcu, kjer smo leta 1991 osvojili plaketo, leta 1992 pa tudi na Industrijskem sejmu v Hannovru.
Opisani rezultati in dosežki so bili mogoči v času, ko sta bila znanost in posebej tehnološki napredek gonilna vzvoda slovenskega gospodarstva. Republiška politika je razvoj znanosti in tehnologije podpirala preko vzgoje mladih raziskovalcev in sodobno organiziranega poklicnega tehniškega izobraževanja. V današnji Republiki Sloveniji smo te povezave prekinili, zato znanstvena politika, poklicno izobraževanje in storitveno gospodarstvo delujejo neodvisno drug od drugega. Veliko vprašanje je, kako bomo tako nepovezani v prihodnje kos izzivom organiziranja družbe v postindustrijski dobi!
Pedagoško in znanstveno delo
Doseženi raziskovalni rezultati in vloženi trud so se odrazili na pedagoškem področju, kjer smo sodelavci Inštituta za robotiko izvajali predavanja, vaje in projektno delo s študenti na visokošolskem in magistrskem programu avtomatizacije in robotike na Fakulteti za elektrotehniko. V sodelovanju s Fakulteto za strojništvo Inštitut izvaja tudi izvirni študijski program Mehatronika tako na visokošolski kot na magistrski stopnji. Od leta 1980, ko smo pričeli s podiplomskim študijem elektrotehnike, je doktoriralo že več kot 25 študentov, kar dokazuje kakovost izobraževalnega programa.
Inštitut za robotiko Univerze v Mariboru je nosilec temeljnih raziskav v Sloveniji, sodelavci objavljajo znanstvene prispevke v revijah z najvišjimi impact faktorji; doslej je v tovrstnih revijah izšlo več kot 90 izvirnih znanstvenih člankov. Zaradi odličnih znanstvenih rezultatov smo se uspeli povezati z več mednarodnimi univerzami v Evropi, Združenih državah Amerike in na Japonskem. Bili smo tudi uspešni organizatorji in izvajalci konferenc tako evropskih kot internacionalnih združenj.
*Dr. Karel Jezernik je zaslužni profesor Univerze v Mariboru ter predstojnik instituta za robotiko na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko. Z znanstvenim in pedagoškim delom je prispeval k afirmaciji Univerze v Mariboru doma in v svetu.